Starost z leti nima veliko opraviti
Razmišljanje o sebi se skoraj vedno začne pri telesu, s pogledom v ogledalo. Telo je najbolj stvaren in konkreten del človekove pojavnosti. Proces opazovanja velikokrat vzbudi željo po spremembi, vodi v prepoznavanje stanj v telesu, ki jih povzročajo neustrezno zadovoljene vsakodnevne potrebe. Težnja po izboljševanju samopodobe je prisotna v vsakem od nas in ima izjemno močan vpliv na kakovost našega celotnega življenja, zagotavlja nam občutek pomembnosti samemu sebi.
Telesna samopodoba je naša predstava in pojmovanje fizičnih sposobnosti in videza našega telesa. Vsak človek bi moral razviti tisti čudoviti občutek, ko preizkuša in premika meje zmogljivosti svojega telesa, tisti dober občutek energije, ko je telo v dobri fizični kondiciji in je dovolj ter primerno prehranjeno, da omogoča vsestranski razvoj. Več zmoremo fizično, boljše je naše analitično in logično razmišljanje, več idej se utrne, bolj smo čustveno in socialno zreli.
S staranjem naše telo začne propadati. Proces staranja se začne že zelo zgodaj, ko se tega še prav nič ne zavedamo, okoli štiridesetega leta pa se razgraditveni procesi pospešijo in jim telo z obnavljanjem ni več kos, zato so učinki vedno bolj vidni. Boj proti pospešenim propadanjem mišičnih in kostnih struktur lahko začnemo kadarkoli z redno telesno aktivnostjo in ustreznim prehranjevanjem. Če smo v mladosti preskočili te vsebine ali pri vzgoji nismo bili deležni ustreznega vzorca, lahko še precej nadomestimo v srednjih letih in z aktivnim življenjskim slogom ogromno naredimo za zdravo in uspešno življenje.
Človek v svojem ustvarjalnem ali osebnem življenju vsaj enkrat začuti, da se mora premakniti, ni nujno višje, naprej, mogoče paralelno, mirno narediti korak nazaj, sestopiti, nato narediti dva naprej ali tri vstran, se odklopiti in na novo definirati. Premik je razvoj, rast, napredek, zato smer v danem trenutku sploh ni pomembna, vsekakor pa najprej zahteva zastoj, obdobje učenja in izobraževanja, načrtovanja in postavljanja ciljev.
Če si želimo podaljšati rok trajanja, moramo v procesu izobraževanja zapolniti tudi vrzel z znanji in informacijami o delovanju našega telesa in njegovi uporabi. Zavedanje lastnega telesa nam lahko daje oporo, nas varuje pred pretiranim stresom in nam pošilja pravočasne signale, da se izognemo izgorelosti in popolni psihični in fizični izčrpanosti. Stalen stres ne ogroža le naše srce, pač pa tudi fizično spreminja obliko telesa, nezdravo prerazporedi maščobe.
Najprej moramo ugotoviti, kje sploh smo in kam želimo. Ocenimo telesno pripravljenost in sestavo telesa, ne za doseganje vrhunskih športnih rezultatov, pač pa za življenje, za premagovanje vsakodnevnih naporov, za nadzor nad zdravjem in dobrim počutjem ter osrečujoče medčloveške odnose. Dobra telesna pripravljenost ni koristna le za fizično počutje, pač pa tudi za našo dobro voljo in osvajanja novih izzivov ter splošno vitalnost. Sovplivnost med gibanjem mišic in razvojem možganov je bistveno večja, kot večina verjamemo.
Gibanje omogoča pravilno delovanje telesa in zavira razgraditvene procese v telesu, saj se tudi hranila, ki jih vnesemo v telo bolj kakovostno izkoristijo, zato je naše telo močnejše, bolj zmogljivo in učinkovito. S prehrano lahko programiramo zdravje. Jesti zdravo ne pomeni jesti posebno ali se odrekati določeni vrsti hrane, temveč le znati izbrati pravilno glede na to, kaj delamo in kdaj telo kaj potrebuje. Nesmiselne so diete in odrekanje določenim hranilom, če pa naše telo za normalno delovanje potrebuje vse. Pomislimo, da bi en dan vozili avto brez volana, drugi dan brez koles itd. Pomanjkanje beljakovin, vitaminov in mineralov povzroča razdražljivost, utrujenost, zmanjša mišični tonus, brez moči smo za kakršnokoli fizično aktivnost. Pomanjkanje ogljikovih hidratov pa je isto kot avto brez bencina. Opustošenje v daljšem obdobju povzroči bolezni, še bolj pospešuje razgraditvene procese in znake staranja. V nasprotnem primeru pa ima dobra fizična kondicija, pravilna prehranjenost in hidriranost telesa večji antiaging učinek, kot večina lepotne industrije.
Da bodo leta imela čim manj opraviti s starostjo, kot je simpatično rekel moj sogovornik v enem od slovenskih podjetij, kjer smo se dogovarjali za izvedbo naših izobraževanj, največ lahko naredi vsak sam. Zelo veliko pa za dobro počutje svojih zaposlenih lahko naredi tudi delodajalec z ustrezno kulturo in vrednotami podjetja ter lastnim zgledom. Izjemnega pomena je skrb za zdravje zaposlenih z rednim izobraževanjem, saj ravno to omogoča razumevanje in prepoznavanje potreb, aktivnim zasledovanjem učinkov le-tega ter doseganjem individualno zastavljenih ciljev. Eden od učinkovitih načinov je interni prenos tihega znanja od posameznika k timom, od vodje k podrejenim, od aktivnega k manj aktivnim.
Aktiven pristop ne ohranja le mladosten naš um in telo, pač pa izjemno prispeva k dobremu medsebojnemu sodelovanju različnih generacij. Svetovno prebivalstvo se stara, to je resnica, s katero se moramo spopasti vsi delodajalci in posamezniki ter se lotiti medgeneracijskega sodelovanja in prenašanja znanj na vseh frontah.
V podjetju poiščimo motivirane in talentirane posameznike, jih izobrazimo, da bodo sposobni prenašati določena znanja na sodelavce, jih znali ustrezno motivirati in spremljati njihove rezultate. Vsako podjetje jih potrebuje, skrbnike ravnanja z znanjem, telesom in zdravjem. Lahko jim rečemo tudi iskalci talentov, ustvarjalci podob, skrbniki karier ali pa snovalci novega koncepta vodenja uspešnih podjetij.
Alenka Zdešar, univ. dipl. ekon.
vodja centra Galerija življenja, direktor podjetja Plima donosov d.o.o.
