Povzeto po:

https://www.bcg.com/en-nl/publications/2016/leaning-manufacturing-operations-factory-of-future.aspx

Boston Consulting Group je pred kratkim izvedla študijo, ki se je osredotočila na globalno raziskavo več kot 750 vodij proizvodnje iz vodilnih podjetij v treh industrijskih sektorjih: avtomobilski industriji, industriji inženirskih izdelkov in procesni industriji.

Cilji so bili opredelitev vizije za tovarno prihodnosti leta 2030, ocena koristi in formiranje načrta za implementacijo. Na projektu je sodeloval tudi raziskovalni partner Laboratorij za strojno opremo in proizvodno inženirstvo na Univerzi RWTH Aachen.

Ugotovili so, da imajo industrijska podjetja visoke ambicije za izboljšanje svojih tovarn – kar 85% vprašanih meni, da lahko profitirajo z implementiranjem elementov tovarne prihodnosti. Izgleda pa, da jim manjka zagona. Od anketirancev jih je 74% izjavilo, da je njihovo podjetje implementiralo ali namerava (v naslednjih petih letih) implementirati elemente tovarne prihodnosti, le 25% pa jih je izjavilo, da so dosegli zastavljene cilje v lanskem letu. Poleg tega so v raziskavi ugotovili, da so nemška podjetja najbolj napredna: 47% vprašanih je izjavilo, da so razvili prve koncepte tovarne prihodnosti. Toda tudi med nemškimi podjetji jih je približno 1/5 izjavilo, da še niso pripravljeni uvesti omenjenih tehnologij.

V raziskavi so analizirali tudi, kakšni bodo vplivi na stroške pretvorbe in proizvodnje deset let po začetku implementacije. Ugotovili so, da se bodo skupni stroški pretvorbe zmanjšali za do 40% (glej sliko 1). Celotni proizvodni stroški se bodo zmanjšali za do 20%, odvisno od materialnih stroškov. Proizvajalci bodo tudi izkoristili prednosti večje fleksibilnosti, kakovosti, hitrosti in varnosti. V desetletnem obdobju bodo kumulativne investicije podjetja za uresničitev teh koristi znašale 13% do 19% letnih prihodkov.

Slika 1: Tovarna prihodnosti prinaša višjo učinkovitost proizvodnje

V tem poročilu se osredotočamo na dobavitelje avtomobilov in proizvajalce originalne opreme oz. OEM-je. V zadnjih desetletjih so bila takšna podjetja vodilna pri implementaciji inovacij za izboljšanje učinkovitosti v proizvodnji. Njihova prvotna prizadevanja za implementacijo tovarne prihodnosti pomagajo ponazoriti primere uporabe in priložnosti za izboljšave ter služiti kot model za druge industrijske proizvajalce.

 

KAJ JE TOVARNA PRIHODNOSTI?

Tovarna prihodnosti je vizija, kako naj bi proizvajalci višali nivo proizvodnje z izboljšavami na treh področjih:

  1. struktura tovarne,
  2. digitalizacija tovarne in
  3. procesi tovarne.

V nadaljevanju prispevka razpravljamo o elementih teh področij, in obravnavamo primere, ki ponazarjajo, kako vodilni dobavitelji avtomobilov in OEM-ji testirajo nove koncepte.

 

STRUKTURA TOVARNE

Struktura tovarne prihodnosti ima bolj prožen, večsmerni layout, z modularno postavitvijo linije in okoljsko trajnostnimi proizvodnimi procesi. Anketiranci iz avtomobilske industrije pričakujejo, da bo struktura tovarne pomembna v tovarni prihodnosti: 86% jih meni, da bo ta kategorija zelo pomembna leta 2030, v primerjavi s 43%, ki menijo, da je pomembna že danes.

  • Večsmerni layout. Tovarna prihodnosti uvaja večsmerni layout proizvodnje, kjer so izdelki postavljeni na avtomatizirane transportne sisteme in posamično vodeni skozi proizvodnjo prek komunikacije s proizvodno opremo. Proizvodni obrat za Audi R8 v Heilbronnu v Nemčiji nima fiksnega tekočega traka. Namesto tega avtomatizirani transportni sistemi, vodeni z laserskimi čitalci in radiofrekvenčno identifikacijsko tehnologijo v tleh, premikajo karoserije skozi proces montaže. Takšni sistemi omogočajo hitro spreminjanje layouta.
  • Modularna postavitev linije. Struktura tovarne prihodnosti ima zamenljive module linij in proizvodno opremo, ki jo je moč preprosto prilagoditi. Toyota postavlja “enostavne in vitke” proizvodne linije v tovarnah v Mehiki in na Kitajskem.
  • Trajnostna proizvodnja. Tovarna prihodnosti je zasnovana za ekološko trajnostno proizvodnjo, vključno z učinkovito rabo energije in materialov. Webasto je svoj objekt v Aradu v Romuniji opremil z LED razsvetljavo in aktivnim nočnim hladilnim sistemom, kar je znatno zmanjšalo porabo energije.

 

DIGITALIZACIJA TOVARNE

Proizvajalci v vedno večji meri uporabljajo digitalne tehnologije. 70% od anketirancev iz avtomobilske industrije je izjavilo, da bi bila digitalizacija tovarn zelo pomembna leta 2030, v primerjavi s 13%, ki menijo, da je ta pomembna že danes. Podjetja uvajajo pametnejšo avtomatizacijo in spodbujajo učinkovitost na različne načine:

  • Nameščanje pametnih robotov. Roboti lahko opravljajo zahtevnejše naloge, kot jih lahko človeški delavci. Roboti imajo tudi zmožnost zbiranja informacij iz vsakega proizvedenega kosa in samodejnega prilagajanja svoje aktivnosti glede na značilnosti posameznega kosa. Changan Ford je na varilni liniji namestil fleksibilne industrijske robote. Podjetje namerava uporabiti funkcionalnost robotov skupaj s sistemom za oblikovanje karoserije za obdelavo šestih modelov na eni sami varilni liniji, pri čemer je čas menjave na različne modele 18 sekund.
  • Uporaba sodelujočih robotov. Roboti lahko sodelujejo z ljudmi brez zaščitnih ograj. Na predmontaži pogonskega sistema v tovarni Volkswagen v Wolfsburgu sodelujoči robot pomaga delavcem z vijačenjem vijakov, ki jih težko dosežejo.
  • Uvajanje 3D tiska. Proizvajalci uvajajo 3D tiskanje orodij in komponent. Za izdelavo Rolls-Royce Phantoma je BMW uporabil 3D tiskanje v serijski proizvodnji, da bi ustvaril več kot 10.000 delov, kot so plastični nosilci za gumbe za centralno zaklepanje, pa tudi za elektronske parkirne zavore in vtičnice.
  • Uporaba povečane resničnosti. Uporaba povečane resničnosti, na primer s pametnimi očali, omogoča zaposlenim, da vidijo informacije na svojem vidnem polju. Ta pripomoček je še posebej uporaben pri montaži, vzdrževanju in logistiki. Volkswagen v svojem obratu v Nemčiji logističnim delavcem nudi 3D pametna očala, ki jim olajšajo uvid v mikro plan dela.
  • Uporaba simulacij proizvodnje. Proizvajalci uporabljajo 3D predstavitve proizvodnje za optimizacijo procesov in materialnih tokov. 3D simulacija tokov materiala v Faureci omogoča bolj fleksibilne odzive na spremembe in omogoča operaterjem, da vizualizirajo delovne poteke pred spreminjanjem proizvodne linije.
  • Razvijanje naprednih usposabljanj. Razvili so metode usposabljanja, ki uporabljajo 3D simulacije, da bi delavcem pomagali učiti se v realnem okolju. Mercedes-Benz je razvil virtualne montažne linije z digitalnimi modeli vozila in sestavnih delov. Zaposleni uporabljajo prostor v virtualnem okolju za analizo najboljšega načina izvedbe montažne delovne operacije.
  • Uvajanje decentraliziranega krmiljenja proizvodnje. Podjetja uporabljajo napredne tehnologije, ki omogočajo komunikacijo med proizvodi, stroji in ljudmi ter na ta način ustvarjajo avtonomne proizvodne procese. Bosch razvija orodja, ki zaznavajo njihovo lokacijo v obratu. Na podlagi lokacije orodja in informacij, ki jih prejme glede natančnega položaja obdelovanca, orodje samodejno naloži ustrezen program za izvedbo določene delovne operacije. Na primer, izvijač prilagodi navor, da zategne vijake na določenem obdelovancu.
  • Uporaba podatkovnih baz (Big Data) in analitike. Proizvajalci uporabljajo aplikacije za automatsko analiziranje velikih količin podatkov. Za izdelavo glav za valje Mercedes-Benz v svoji tovarni v Unterturkheimu uporablja “prediktivno” analitiko za preučitev več kot 600 parametrov, ki vplivajo na kakovost.

 

PROCESI TOVARNE

Proizvajalci z uporabo novih digitalnih tehnologij postavljajo “Lean” menedžment na višjo raven in izkoriščajo njen polni potencial. Rezultati raziskave kažejo, da bo optimizacija proizvodnih procesov v prihodnosti še pomembnejša: 97% anketirancev iz avtomobilske industrije meni, da bo »Lean« menedžment zelo pomemben v letu 2030, v primerjavi s 70%, ki so mnenja, da je le-ta pomemben že danes. Dva ključna elementa “Lean” menedžmenta, ki jih digitalne tehnologije še dodatno krepijo, sta osredotočenost na kupca in stalne izboljšave.

Osredotočenost na kupca. Proizvajalci izboljšujejo razumevanje potreb strank, na primer z uporabo analitike velikih baz podatkov, da pridobijo vpogled v to, kako kupci uporabljajo izdelke. Podjetja po drugi strani uporabljajo te izkušnje kupcev za izboljšanje dizajna izdelkov in proizvodnih procesov. Podjetja tudi planirajo uporabo novih tehnologij, ki kupcu omogočajo podati zahteve in želje glede proizvodnje njihovega vozila. Po podatkih družbe Daimler bodo kupci lahko zahtevali “last-minute” spremembe , kot je sprememba barve vozila, medtem ko je le-ta na poti do lakirnice.

Stalne izboljšave. Proizvajalci uporabljajo vrsto novih tehnologij za izvedbo več delovnih operacij dodajanja vrednosti in za stalne izboljšave proizvodnih procesov. Bosch je implementiral programsko opremo, ki analizira podatke o izdelavi injektorjev goriva. Program izvaja monitoring procesa in prepoznava trende. Operaterjem avtomatsko posreduje informacije o odstopanjih, kar jim omogoča ustrezne izboljšave procesa.

 

POPOLNOMA INTEGRIRANA VERIGA VREDNOSTI

V tovarni prihodnosti bo veriga vrednosti  (sestavljena iz dobaviteljev; izdelave komponent; stiskalnica, karoserija in lakirnica; končne montaže; in kupca) v celoti integrirana, kar bo zameglilo tradicionalne meje (glej sliko 2).

Skozi celotno verigo vrednosti bodo celoviti integrirani informacijski sistemi z vsemi razpoložljivimi potrebnimi proizvodnimi podatki znatno olajšali proizvodnjo. V podjetju bo to povezovanje okrepilo povezave med R & R, proizvodnjo, prodajo in drugimi poslovnimi funkcijami. Na primer, Continental Tire je pospešil testiranje izdelkov s formiranjem raziskovalno proizvodnega obrata, v katerem so vsi stroji popolnoma integrirani s senzorskimi sistemi in programsko opremo. Tovrstna integracija bo mogoča tudi zunaj meja podjetja, kar ustvarja hitre povezave z dobavitelji in strankami. OEM Stiskalnica bo na primer lahko prilagodila parametre stiskanja za določeno tuljavo na podlagi podatkov, ki jih zagotovi dobavitelj. Stranke bodo lahko spremljale proizvodnjo svojega vozila in zahtevale “last-minute” spremembe. Od avto-moto anketirancev jih je 87% izjavilo, da bodo integrirane verige vrednosti relevantne leta 2030. Ti anketiranci so v veliki meri prepoznali koristi: zmanjšanje stroškov, bolj fleksibilna proizvodnja, višja kakovost in hitrost proizvodnje.

Slika 2: Popolnoma integrirana tovarna

Za vsak proizvodni obrat v tej integrirani verigi vrednosti so avto-moto anketiranci posredovali vpogled v tisto, kar menijo, da bodo najpomembnejši elementi v dimenzijah strukture, digitalizacije in procesov tovarne (glej sliko 3).

Slika 3: Ključni elementi v verigi vrednosti

 

Proizvodnja sestavnih delov

Proizvajalci komponent bodo imeli koristi zaradi večje prožnosti in izboljšanih delovnih pogojev. Na primer, 80% avto-moto anketirancev je poudarilo pomen decentraliziranega krmiljenja proizvodnje in zlasti avtomatske nastavitve strojnih parametrov v tovarni leta 2030. Skoraj vsi anketiranci so opozorili na izboljšave fleksibilnosti, ki se trenutno pojavljajo zaradi komunikacije med stroji in izdelki. Pri izdelavi odmičnih gredi ThyssenKrupp vsakemu kosu dodeli kodo Data Matrix, ki vsebuje podatke o izdelku. Proizvajalni stroji pregledajo vsako kodo odmične gredi in izvedejo ustrezne prilagoditve parametrov pred izvedbo proizvodnih nalog. Poleg tega je več kot 70% anketirancev opozorilo, da bo 3D tisk pomemben pri proizvodnji sestavnih delov leta 2030. Glavna uporaba 3D tiska danes ni samo izdelava prototipov, temveč tudi tiskanje orodij in rezervnih delov.

Stiskalnica

Stiskalnica bo imela koristi od izboljšane učinkovitosti opreme. Od avto-moto anketirancev jih je 93% izpostavilo pomembnost prediktivnega vzdrževanja leta 2030. Pravzaprav je večina anketirancev že implementirala prediktivno vzdrževanje. Schuler je razvil robote, ki ne samo premikajo sestavne dele vzdolž linije stiskalnice, ampak tudi spremljajo stanje sestavnih delov in signalizirajo delavcem, če je potrebna zamenjava. Fraunhofer IWU raziskuje, kako stiskalnici omogočiti ukrepanje glede na prejete informacije o specifičnih značilnostih surovin. Pričakuje se, da bo energetska učinkovitost aktualna leta 2030 po mnenju 85% vprašanih. Škoda Auto uvaja stiskalne linije, ki porabijo do 15% manj energije v primerjavi s konvencionalnimi sistemi.

Karoserije

Avtomobilska podjetja uvajajo nove tehnologije za spodbujanje večje fleksibilnosti v proizvodnji karoserij. Več kot 80% avto-moto anketirancev je dejalo, da bodo pametni roboti in proizvodne simulacije pomembni v proizvodnji karoserij leta 2030. Trenutno proizvajalci avtomobilov že uporabljajo pametne robote, ki komunicirajo s karoserijo in prilagajajo svoje aktivnosti kot odgovor na prejete informacije, medtem ko simulacije pomagajo pri načrtovanju in konfiguraciji layouta obrata. Za proizvodnjo karoserij za Jeep Wrangler, sta Kuka in Microsoft razvila inteligentni sistem, ki ne samo povezuje vse robote, ampak tudi spremlja njihovo stanje obrabe. Magna je uvedla simulacijski program, razvit s strani Siemensa, ki olajša digitalno načrtovanje in simulira proizvodnjo karoserij z interakcijo do šestih robotov.

Lakirnica

Lakirnica bo imela koristi od tehnologij, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost in kakovost barvanja/lakiranja. Od avto-moto anketirancev jih je več kot tri četrt izjavilo, da bo energetska učinkovitost lakirnic pomembna leta 2030. Npr. Porsche v tovarni v Leipzigu trenutno uporablja odpadno toploto iz bližnje elektrarne na biomaso, da zagotovlja ogljično nevtralno oskrbo kar do 80% toplotnih potreb lakirnice. Skoraj tri četrt avto-moto anketirancev ugotavlja, da bosta v prihodnje pomembni podatkovne baze in analitika. Večina avtomobilskih podjetij je že začela uporabljati velike podatkovne baze v lakirnici. Cilj je analizirati podatke in identificirati dejavnike, ki povzročajo odstopanja v procesu lakiranja in s tem izboljšati kakovost.

Končna montaža

Končna montaža bo imela največ koristi od bolj fleksibilnega, večsmernega layouta. Avtomobilska podjetja bodo vse pogosteje ponujala več modelov avtomobilov, da bi zadovoljila višja pričakovanja kupcev in vladne predpise; večsmerni layout bo omogočil proizvodnjo širše palete proizvodov ob ohranjanju visoke proizvodne zmogljivosti. Več kot 90% avto-moto anketirancev pričakuje, da bo modularna postavitev linije aktualna pri končni montaži leta 2030, pri čemer bo fleksibilna in stroškovno učinkovita zamenjava linijskih elementov še posebej pomembna. Npr. Toyota uvaja manjše in bolj prožne linije, kar vodi do manjših naložb v linijo. 85% anketirancev je navedlo pomen pametnih robotov na končni montaži. Podjetja upajo na napredek v robotiki, ki bi napravam omogočil prevzem nalog, ki zahtevajo visoko natančnost. In več kot 75% anketirancev je opozorilo, da bo v prihodnje pomembna digitalizacija logistike. Slednjo lahko apliciramo, na primer, za avtomatsko oskrbovanje delovnih mest s predsestavljenimi deli.

Kar zadeva procese tovarne, bodo v celotni verigi vrednosti leta 2030 pomembni “Lean” principi. Dve tretjini avto-moto anketirancev pričakujejo, da bodo nove tehnologije okrepile »Lean« menedžment in stalne izboljšave proizvodnih procesov. Uporaba proizvodnih simulacij, na primer, bo proizvajalcem omogočila izboljšati vlečni princip proizvodnje, s čimer se bodo zmanjšali časi čakanja in medfazne zaloge. Povečana resničnost (na primer pametna očala) bo s prikazovanjem operativnih postopkov v pomoč operaterjem pri izvajanju montažnih in vzdrževalnih del. Z analiziranjem proizvodnih podatkov z naprednimi algoritmi za podatkovne baze bodo proizvajalci dobili precej boljši pregled vsakega proizvodnega koraka, kar jim bo omogočilo kontinuirano izboljševanje proizvodnih procesov. Samo 7% avto-moto anketirancev pričakuje, da bodo nove tehnologije povzročile zastarelost “Lean” menedžmenta.

 

TRIJE KATALIZATORJI

Za uresničitev vizije tovarne prihodnosti morajo proizvajalci avtomobilov obravnavati teme, povezane s tremi dejavniki:

  1. strategija in vodstvo,
  2. usposobljenost zaposlenih in
  3. IT infrastruktura.

Podjetja morajo strategijo tovarne prihodnosti postaviti kot sestavni del strategije in prilagoditi svoje stile vodenja novim načinom dela. Proizvajalci se morajo osredotočiti tudi na izgradnjo delovne sile z novimi veščinami, potrebnimi za izvajanje tehnološko usmerjenih proizvodnih nalog. Končno morajo podjetja vzpostaviti IT infrastrukturo, ki podpira povezljivost v celotni verigi vrednosti ob zagotavljanju varnosti podatkov.

Strategija in vodstvo

Proizvajalci morajo vključiti strategijo implementiranja tovarne prihodnosti kot element celotne strategije podjetja in vzpostaviti organizacijske strukture, ki spodbujajo rigorozno upravljanje. 35% od avto-moto anketirancev vidi probleme organizacije kot velik izziv. Podjetja morajo obravnavati tri organizacijske zahteve:

Strategija in plan. Strategijo implementacije tovarne prihodnosti je treba zasidrati v prevladujočo strategijo podjetja. Približno tretjina avto-moto anketirancev vidi strategijo tovarne prihodnosti kot velik izziv. Mnogim podjetjem manjka strateška vizija za vodenje strukturiranega procesa implementacije.

Upravljanje. Za uresničitev svoje vizije morajo proizvajalci vzpostaviti organizacijske strukture (kot so jasne odgovornosti za usmerjanje in usklajevanje vseh prizadevanj, povezanih s tovarno prihodnosti) in opredeliti potrebne procese za pretvorbo strategije tovarne prihodnosti v aktivnosti implementacije. Približno tretjina vprašanih iz avtomobilske industrije vidi upravljanje kot velik izziv, pri čemer so glavna vprašanja pomanjkanje komunikacije med oddelki, nejasne odgovornosti in nezadostni angažma uprave.

Novi stili vodenja. Avto-moto anketiranci pravijo, da bo v tovarni prihodnosti stil svetovalnega vodenja bolj pomemben, medtem ko bo avtoritarni stil manj aktualen. Transformacijsko in skupinsko usmerjeno vodenje bo prav tako pridobilo na pomenu.

 

Usposobljenost zaposlenih

Čeprav bo širša uporaba robotike in računalništva zmanjšala število delovnih mest v proizvodnji, se bo število delovnih mest, ki zahtevajo znanje na področju IT in podatkovne znanosti povečalo. Približno 50% vprašanih iz avtomobilske industrije je izjavilo, da pričakujejo, da bodo zaposlovali več delavcev z IT znanji, približno 25% pa jih pričakuje, da se bo število zaposlenih v IT povečalo za več kot 10%. (glej sliko 4) Približno tretjina anketirancev pričakuje, da bo potrebovala več delavcev s kompetencami na področju vzdrževanja in nadzora kakovosti, medtem ko jih približno 25% pričakuje, da bodo potrebovali ljudi z znanji načrtovanja proizvodnje in logistike.

Slika 4: Prihodnje potrebe po delavcih glede na znanja

Ob spoznanju, da morajo svojo delovno silo prilagoditi tovarni prihodnosti, 38% avto-moto anketirancev vidi usposobljenost zaposlenih kot glavni oz. “ogromen” izziv (glej sliko 5). Da bi podjetja zagotovila ustrezen razvoj delovne sile, se morajo fokusirati na krepitev tehničnih in socialnih kompetenc. Prav tako morajo uvesti nove pristope za usposabljanje svojih zaposlenih in zagotoviti, da so ustrezna znanja osvojena.

Slika 5: Pomembnost prilagajanja kompetentnosti zaposlenih

Tehnične kompetence. Proizvajalci se morajo močno osredotočiti na tehnična znanja in izkušnje pri izobraževanju ali zaposlovanju delavcev. Anketiranci v avtomobilski industriji pričakujejo, da bodo kompetence na področjih IT, elektronika in mehatronika bolj relevantne leta 2030, čisto strojniške spretnosti pa bodo manj pomembne.

Socialne kompetence. Hitrost sprememb v tovarni prihodnosti pomeni, da morajo biti delavci pripravljeni stalno učiti se novih znanj in spretnosti. Namesto izvajanja primarno ponavljajočih se nalog, bodo pogosto pozvani k reševanju problemov kot člani interdisciplinarnih timov. Več kot 90% avto-moto anketirancev vidi vsako od štirih ključnih socialnih kompetenc  (učna kapaciteta, timsko delo, odgovornost in reševanje problemov) kot aktualno za leto 2030.

Treningi in usposabljanja. Proizvajalci ne morejo pričakovati, da bodo delavci sami pridobili potrebne tehnične in socialne kompetence. Za uspešen prehod v tovarno prihodnosti morajo proizvajalci razviti pristop do delavcev, udeleženih na treningih in usposabljanjih. Večina avto-moto anketirancev v naši anketi (53%) je navedla nadaljnje usposabljanje zaposlenih kot glavno pot do izgradnje potrebnih znanj. Znatno manj jih je omenilo pridobivanje novih zaposlenih (29%) ali prekvalifikacija (18%).

Učenje preko tehnologije. Nova generacija delavcev si želi možnosti usposabljanja, ki omogočajo fleksibilnost glede na to, kje in kdaj so na voljo navodila. Programi lastnega učenja na mobilnih napravah so najprimernejši način za pridobivanje informacij, ne pa prezentacije v učilnici. Zdi se, da avto-moto podjetja prepoznavajo potrebo po inovativnem učenju na podlagi tehnologije. Učenje preko dela, e-učenje in poglobljene treninge v virtualnih okoljih vidijo kot najbolj relevantne leta 2030. Tradicionalne treninge in usposabljanja pa vidijo kot manj relevantne leta 2030.

 

IT infrastruktura

Ena tretjina vprašanih iz avtomobilske industrije vidi IT infrastrukturo kot velik izziv. Treba je obravnavati dve zahtevi:

Računalništvo v oblaku in povezljivost. Proizvajalci potrebujejo infrastrukturo za povezljivost (na primer brezžično lokalno omrežje) in tehnologijo za zajemanje in shranjevanje proizvodnih podatkov. Anketiranci so povedali, da se bo povečala pomembnost uporabe zasebnih storitev v oblaku kot osrednje platforme za shranjevanje podatkov in programske opreme, vendar so skeptični glede uporabe javnih storitev v oblaku. Dva glavna izziva za izboljšanje povezljivosti sta pomanjkanje omrežnih standardov in slaba omrežna infrastruktura.

Varnost podatkov. Izboljšana povezljivost dobavne verige je bistvena, vendar so potrebni zaščitni ukrepi za zagotovitev varne izmenjave podatkov. Dejansko je varnost podatkov ena pomembnejših skrbi avtomobilskih podjetij. Več kot 40% avto-moto anketirancev meni, da je varnost podatkov glavni izziv, približno 30% pa je navedlo negotovost glede lastništva podatkov.

 

KAKO ZAČETI

BCG je uporabil izsledke iz študije za pripravo načrta implementacije tovarne prihodnosti (glej sliko 6). Vsak proizvajalec mora prilagoditi načrt svoji izhodiščni točki.

V večini primerov bi se morali proizvajalci osredotočiti na digitalizacijo tovarn v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju, da bi se izognili zaostajanju za konkurenti, ki že implementirajo dobre prakse digitalizacije. Spremembe strukture tovarne je treba izvajati srednje do dolgoročno, saj te spremembe vplivajo na vso strojno opremo in layout tovarne. Takšne spremembe se običajno izvajajo istočasno z reorganizacijo tovarn ali s proizvodnjo novih modelov proizvodov. Pri proizvodnih procesih bi morali proizvajalci stalno uvajati nove tehnologije za izboljšanje procesov in zadovoljstva strank kot razširitev svojih sedanjih nalog “Lean” menedžmenta. Proizvajalci bi morali nemudoma sprožiti prizadevanja za vzpostavitev temeljnih dejavnikov oz. katalizatorjev, saj so usposabljanje obstoječih in zaposlovanje novih zaposlenih ter namestitev IT infrastrukture dolgotrajni projekti.

Slika 6: Kako in kje začeti z implementacijo

Kot ponazarjajo številni primeri, predstavljeni v tem poročilu, proizvajalci že delajo s koščki predstavljene vizije tovarne prihodnosti. Vendar bo doseganje te vizije zahtevalo veliko več kot implementacijo posameznih koščkov dobrih praks. S celovito uporabo novih dizajnerskih načel in digitalnih tehnologij lahko vodilni proizvajalci smiselno usklajujejo vse aspekte svojega poslovanja in integrirajo verigo vrednosti od dobaviteljev do končnih odjemalcev. Prvi proizvajalci, ki bodo uspeli popolnoma implementirati tovarno prihodnosti, bodo začetniki novega obdobja industrijskega inženiringa.

Povzel:

Gregor Jus

Svetovalec

E: gregor.jus@ecg.si

Energos d.o.o.