Povzetek prispevka – celoten prispevek si lahko preberete na:

https://www.mckinsey.com/global-themes/future-of-organizations-and-work/what-can-history-teach-us-about-technology-and-jobs

 

Iz zgodovine trga delovne sile in njegovih zgodovinskih prelomnic se lahko veliko naučimo tudi glede prihodnosti trga dela.

V okviru McKinseyevih raziskav smo ugotovili, da se je zaradi višjih dohodkov, večjega povpraševanja in komplementarnih aktivnosti, ki spremljajo avtomatizirano dejavnost, skupna zaposlenost v preteklih letih povečala kljub izgubi delovnih mest zaradi novih tehnologij.

Kot primer navedimo Fordov Model T. V šestih letih (1909 – 1915) se je število proizvedenih avtomobilov praktično potrojilo iz 8 na 21 na posameznega delavca. Cena avtomobila pa je padla za več kot polovico (iz 950$ na 440$), kar je spodbudilo povpraševanje po teh avtomobilih. Hkrati so se začele pojavljati komplementarne dejavosti avtomobilski industriji, kot so gradnja infrastrukture (cest, bencinskih črpalk, garaž) in storitve avtoservisov, ki so še dodatno večale povpraševanje. Rezultat tega je bila višja zaposlenost, kljub avtomatizaciji.

 

 

Podobno se je zgodilo z izumom osebnega računalnika. V ZDA je od leta 1980 do današnjih časov s pojavom osebnega računalnika in interneta ugasnilo okoli 3,5 milijonov delovnih mest, na novo pa jih je nastalo okoli 19 milijonov. Imamo neto presežek v vrednosti 15,8 milijonov delovnih mest, kar predstavlja 10 % delovno aktivnega prebivalstva v ZDA.

S prihodom avtomatizacije bodo delavci potrebovali nova znanja in veščine. Usposabljanja se morajo prilagoditi na način, da ustvarjajo veščine, ki jih zahteva nova tehnologija.

Tehnologija spremeni mešanico spretnosti. Lahko ustvari delovna mesta, ki zahtevajo manj spretnosti kot prej, in lahko ustvari delovna mesta, ki zahtevajo nova znanja in veščine. Zato se morajo naš izobraževalni sistem in delavci naučiti novih spretnosti za uporabo novih tehnologij v praksi.

 

Globalno gledano se bo cca. 375 milijonov ljudi primoranih naučiti povsem novega poklica. Torej, to bo velik izziv. To pomeni, da se bodo ljudje sredi kariere, s hipotekami, družinami in finančnimi obveznostmi morali (spet začeti) izobraževati. In to usposabljanje se ne bo merilo v letih. Za mnoge od teh ljudi dvoletno šolanje ne bo izvedljivo, zato bomo morali ponovno razmisliti, kako ljudem na sredi njihove kariere pomagati pridobiti nova znanja in spretnosti za iskanje delovnih mest v deficitarnih poklicih. Opažamo, da je v razvitih ekonomijah čedalje več potreb po poklicih, za katere je zahtevana visokošolska izobrazba in čedalje manj povpraševanja po poklicih, za katere je zahtevana srednješolska izobrazba.

Nove tehnologije delno preoblikujejo prihajajočo, novo delovno silo glede na odhajajočo, staro delovno silo. In to je lahko boleče ali pa enostavno, in ni odvisno od tehnologije, temveč od hitrosti uvedbe nove tehnologije. Hitrost je zelo pomembna pri sociološkem in gospodarskem vplivu nove tehnologije.

V Evropi poznamo uspešne primere pomoči odpuščenim, kako jih naučiti novih spretnosti in jih hitro ponovno zaposliti. Švedska in Nemčija ponujata podobno celovito zbirko storitev, ki pomagajo premeščenim delavcem pri prehodu na nova delovna mesta, vendar eni in drugi to delajo malo drugače. Na Švedskem gre za model, ki je voden preko zasebnega sektorja, v Nemčiji pa prek vlade, preko zavodov za zaposlovanje.

Na Švedskem imajo sistem služb za socialno varstvo delavcev, v katerem delodajalci plačujejo majhen znesek na delavca v zasebni sklad, tako da v primeru odpustitve, delavec gre v službo za socialno varstvo delavcev in prejme celoten paket storitev. In to je v celoti vodeno v privatnem sektorju, nudena pa so jim prekvalifikacijska usposabljanja, če jih potrebujejo. Izvejo, kje so druge zaposlitvene možnosti in kako se prijaviti na delo. Sistem presega zgolj zagotavljanje finančne podpore, ampak dejansko pomaga ljudem pri iskanju naslednje zaposlitve.

Nemčija je imela zelo uspešen vladni sistem, ki deluje zelo podobno. Reforme, ki so se začele izvajati v začetku leta 2000, tako imenovane Hartzove reforme, so Nemčiji omogočile zmanjšanje relativno visoke stopnje brezposelnosti iz več kot 11 odstotkov, na okoli 3,5 odstotka danes.

V obeh primerih vidimo, da ljudje na sredini njihove kariere lahko najdejo nove zaposlitve, vendar če opazujemo proces pospešene avtomatizacije, bo v mnogih državah potreben bolj celovit in bolj organiziran pristop, kot smo ga videli doslej.

Skozi zgodovino imamo primere, ko je produktivnost eksplodirala (1. industrijska revolucija, izum osebnega računalnika), plače pa so ostale nespremenjene. Zakaj se delež plač v dohodku zmanjšuje? V ZDA so v porastu delovna mesta z visokimi in nizkimi plačami, delovna mesta v srednjem plačilnem razredu pa so v upadanju. Raziskave kažejo, da se lahko dohodkovna polarizacija nadaljuje tudi v prihodnje.

Nove tehnologije, avtomatizacija in umetna inteligenca bodo imele enak vpliv na nastajanje in izginjanje delovnih mest ter na širino sektorskega učinka kot vse tehnološke revolucije doslej.

Edina razlika je lahko v hitrosti sprejemanja in implementiranja novih tehnologij v podjetja. Trenutno nimamo podatkov, ki bi potrdili, da se nove tehnologije absorbirajo v gospodarstvo hitreje kot pred 50 ali 60 leti. In tudi prognoze za prihodnost govorijo v prid počasnemu uvajanju inovacij v prakso, saj tu govorimo o velikanskih kapitalskih vložkih, popolni reorganizaciji podjetij, novem premisleku o tehnoloških in poslovnih procesih v podjetjih. Te fundamentalne spremembe so se zmeraj dogajale počasi in postopoma. Edino izjemo vidimo v robotih, v povezavi z umetno inteligenco, ki bi se sami učili in izpopolnjevali, in se na ta način sami uvajali v poslovne procese praktično brez posredovanja ljudi. Na ta način bi bilo uvajanje novih tehnologij v gospodarstvo hitrejše.

 

Povsem možno je, da bomo priča velikemu prehodu delovne sile, ki bo takšnega obsega, kot smo ga videli s prehodom ruralne v industrijsko družbo, in nedavno s prehodom iz industrijske v storitveno družbo, vendar v krajšem časovnem obdobju (slika zgoraj).

 

Povzel:

Gregor Jus

Svetovalec

Energos d.o.o.

gregor.jus@ecg.si