SAMOORGANIZIRANOST V AGILNIH EKIPAH

Pravimo, da je ekipa agilna, če pri razvoju programske opreme uporablja eno izmed agilnih metod. Najbolj razširjena agilna metoda se imenuje Scrum in je v resnici zelo enostaven pristop k vodenju kompleksnih projektov.

V tradicionalnem razvoju programske opreme so ekipe sestavljene iz posameznikov z različnimi organizacijskimi vlogami, kot so npr. razvijalec, tester, dizajner, poslovni analitik,… Te vloge so zelo dobro definirane in vsak član ekipe opravlja delo znotraj svojih omejitev, kot je recimo analiza, dizajn, razvoj, testiranje,… Projektni vodje so zadolženi za vodenje ekipe, postavljanje ciljev, dodeljevanje nalog, beleženje napredka,…

Na drugi strani pa so agilne ekipe zelo samoorganizirane. Podobne so ekipam formule ena, kjer morajo biti vsi člani ekipe v boksu zelo motivirani, usklajeni in organizirani za visoko produktivno delo. Samoorganiziranost ekip naj bi bil odločilni faktor za uspeh agilnih projektov in je tudi eden od temeljnih konceptov v agilnem razvoju programske opreme, saj agilni manifesto med drugim pravi: »Najboljši načrti, specifikacije in dizajni nastanejo v samoorganiziranih ekipah.«

Samoorganiziranost ne pomeni anarhije ali površnosti. Ravno nasprotno, agilne ekipe so zelo disciplinirane. Imajo postavljene zelo visoke standarde, kar je posledica dejstva, da si noben član ne želi razočarati svojih sodelavcev in to tudi ni posledica strogega stila vodenja.

Samoorganizirana ekipa ima naslednje lastnosti:

Avtonomna: V ekipi ni posameznika, ki bi sam sprejemal vse odločitve, ampak se ta naloga porazdeli med vse člane ekipe.
Prilagodljiva: Ekipa se nenehno prilagaja, da bi lahko rešila sprotne probleme in izboljšala svojo učinkovitost.
Odgovorna: Celotna ekipa je odgovorna za rezultat, posamezniki pa so odgovorni za svoje delo.

Agilne metodologije so torej neločljivo povezane s samoorganiziranostjo ekip. Kadar rečemo, da se agilna ekipa samoorganizira, mislimo to, da se je skupina ljudi zbrala z namenom končati projekt z uporabo ene agilne metode. Člani ekipe imajo skupen cilj in si delijo prepričanje, da je njihovo delo soodvisno in da je medsebojno sodelovanje najboljši način za uresničitev njihovega cilja. Opolnomočeni člani ekipe zmanjšajo svojo odvisnost od vodstva s tem, ko sprejmejo polno odgovornost za svoje delo.

Spodaj našteti razlogi utemeljujejo, zakaj je samoorganiziranost ekip boljša od tradicionalnega načina vodenja v stilu »ukazuj in nadzoruj«:

Samoorganizirane ekipe sprejemajo boljše odločitve: V organizacijah, v katerih delo temelji na znanju, se je prenos moči navzdol (opolnomočenje oz. pooblastitev) izkazal za zelo učinkovitega, saj imajo inženirji, ki delajo v prvi bojni črti, veliko boljše informacije in znanje za sprejemanje najboljših odločitev.

Posamezniki v samoorganiziranih ekipah so bolj motivirani: Ljudje so motivirani, če imajo kontrolo nad tem kar počnejo, so pri svojem delu vedno bolj uspešni in so soudeleženi pri nečem večjem, kot so oni sami. Nagrada ni vedno najboljša motivacija in lahko celo negativno vpliva na sodelovanju v timu.

Samoorganiziranost izboljša zaupanje in pripadnost: V samoorganiziranih ekipah člani cenijo edinstvene prispevke in mnenja sodelavcev ter se obvežejo, da bodo svoje delo v roku opravili. Vsi člani prevzamejo skupno odgovornost za svoje delo in zaupanje je pri tem zelo pomembno.

Samoorganiziranost omogoča inovativnost: V vsakem tekmovalnem okolju je inovativnost ključ do preživetja. Odprta in poštena komunikacija ter možnost izražanja svojih misli brez strahu pred posmehom ali zavrnitvijo sta pogoj za ustvarjalnost in inovativnost.

Najboljše rešitve nastanejo v samoorganiziranih ekipah: Ekipa ne potrebuje poveljnika, ki bi se v njenem imenu odločal, kdo mora opraviti določeno nalogo, ter kdaj in kako. General George S. Patton je nekoč izjavil »Nikoli ne povej ljudem, kako naj naredijo stvari. Povej jim, kaj je potrebno narediti in presenetili te bodo s svojo iznajdlivostjo.«

Velikokrat je napačno razumljeno, da samoorganizirane ekipe ne potrebujejo nadzora s strani vodstva, kar pa je daleč od resnice. Naloga agilne ekipe je, da se samoorganizira glede na izzive, vendar upošteva omejitve, ki jih postavi vodstvo. Naloga vodstva pa je, da pripravi ustrezne izzive in odstrani ovire na poti do samoorganiziranosti. To pomeni, da je najbolje, da je omejitev in kontrol čim manj. Če vodstvo ekipo preveč omejuje in ji predpisuje način reševanja problemov, bo težko prišlo do samoorganiziranja. Ekipa bo nad tem obupala, ker je bilo že toliko povedanega o problemih in njihovih rešitveh, da bo raje počakala, da sliši še zadnja preostala navodila.

Za uspešno samoorganizacijo ekip mora v organizaciji obstajati kultura, da so vse informacije dobre informacije, in razumevanje, da je vsak opravil nalogo najbolje, glede na dane okoliščine ter da je uspeh projekta in organizacije pomembnejši od posameznikove uspešnosti.

Jurgen Appelo je v knjigi Management 3.0 zapisal pomembno sporočilo za menedžerje: »Če boste dali svojim ljudem moč, to ne bo zmanjšalo vašega statusa. Prav nasprotno. Zelo verjetno ga bo še povečalo.

Samoorganiziranost je eden od temeljev agilnosti, ki v ekipi izboljša zaupanje, motivacijo, pripadnost in posledično tudi kvaliteto opravljenega dela. Vodje, ki so vajeni ukazovanja in nadzorovanja bodo morali spremeniti svoja prepričaja in kulturo v svojih organizacijah.

Pri samoorganiziranosti ekipe gre za veliko več kot zgolj za to, da vodja kupi pico ter se umakne in pusti ekipi prosto pot. Obstajajo veliko bolj prefinjeni in posredni načini, s katerimo lahko vodja pozitivno vpliva na samoorganiziranost ekipe.

Voranc Kutnik

Agilspot d.o.o.

E: voranc.kutnik@agilspot.si

Viri