Sistem kanban je bil razvit v Toyoti za potrebe vodenja materialnega toka ob uporabi načela vlečnega principa. Ime izvira iz dveh besed, in sicer iz »kan«, ki pomeni vizualno, in »ban«, ki pomeni kartico.
Kanban proizvodnja (glej sliko 1) je organizirana s »sistemom regulacijskih krogov«, ki vključujejo delovne postaje porabnikov delov in delovne postaje proizvajalcev delov.
Med porabniki in proizvajalci se vzpostavijo vmesna skladišča, ki pokrivajo porabo v času cikla nove proizvodnje. Količinske in časovne potrebe po materialih in komponentah končnega proizvoda pozna le končna montaža proizvoda, zato jih odvzame od predhodnih delovnih procesov v potrebnih količinah in zahtevanih rokih. Porabnik delov vzame z odlagalnega mesta le toliko blaga, kolikor ga potrebuje v danem trenutku. Proizvajalec pa manjkajočo količino spet dopolni z novo proizvodnjo. Nosilci informacij za novo izdelavo ali prevzem delov so kanban kartice.
Slika 1: Koncept delovanja kanban sistema
Delovanje kanban sistema poteka po naslednjem postopku:
- Ko pride naročilo kupca, se ga izpolni iz skladišča končnih proizvodov.
- Čim je bila določena količina končnih proizvodov odvzeta, se izda delovni nalog delovni postaji končne montaže.
- Končna montaža odvzame iz vmesnega skladišča pred njo potrebne sklope in od delovne postaje sklopov zahteva izdelavo odvzete količine.
- Da bi se odvzete sklope lahko izdelalo, se delovna postaja sklopov oskrbi s potrebnimi sestavnimi deli iz vmesnega skladišča pred njo in spet zahteva izdelavo manjkajoče količine sestavnih delov na predhodni delovni postaji izdelave sestavnih delov.
Slika 2 prikazuje korake uporabe proizvodne in prevzemne kanban kartice. Koraki uporabe proizvodne in prevzemne kanban kartice so naslednji:
Slika 2: Koraki uporabe proizvodne in prevzemne kanban kartice
- Nosilec naslednjega procesa gre v skladišče predhodnega procesa s prevzemnimi kanban karticami, ki jih ima shranjene v svoji »Kanban prevzemni pošti« (ovojnici ali škatli) in s praznimi zaboji na viličarju oz. vozičku. To počne v rednih, vnaprej določenih časovnih presledkih.
- Ko nosilec naslednjega procesa prevzame potrebne dele v skladišču A, sname proizvodne kanban kartice, pritrjene na zaboje z deli (na vsakem zaboju je po ena taka kartica) in jih da v »Kanban sprejemno pošto«. Prazne zaboje pa pusti na označenem mestu.
- Vsako proizvodno kanban kartico, ki jo sname, takoj nadomesti s svojo prevzemno kanban kartico. Pri menjavi obe vrsti kartic skrbno pregleda in ju med sabo tudi primerja.
- Ko se prične delo na naslednjem procesu, se morajo prevzemne kanban kartice sproti vlagati v »Kanban prevzemno pošto«.
- V predhodnem procesu je potrebno proizvodne kanban kartice pobrati iz »Kanban sprejemne pošte«. To pobiranje se vrši ob določenih časih ali pa takrat, ko je proizvedeno določeno število zabojev delov. Proizvodne kanban kartice morajo nato biti vstavljene v »Kanban proizvodno-naročilno pošto« in to v enakem vrstnem redu, kot so bile pobrane v skladišču A.
- V predhodnem procesu se odvija proizvodnja delov glede na zaporedje proizvodnih kanban kartic v pošti.
- Količino delov na katero se nanaša kanban kartica (običajno je to en zaboj) in ustrezne kanban kartice je potrebno skozi proces premikati skupaj.
- Ko je posamezen zaboj z deli končan, ga skupaj z njegovo proizvodno kanban kartico postavijo v skladišče A, od koder ga nosilec naslednjega procesa lahko kadarkoli prevzame.
Za različne tipe proizvodnje so primerne različne oblike kanbanov. Primeri kanbanov, ki se pogosteje uporabljajo, so:
- Dvojni kanban (proizvodni in transportni): uporablja se na primer na montažnih linijah, ko v proces vstopa več različnih materialov in sestavnih delov.
- Kanban kvadrati: uporabljajo se, ko sta dva zaporedna procesa locirana blizu in v njuno povezavo ne vstopa noben drug proces. Kanban kvadrat je označen prostor, običajno kvadratne oblike, namenjen odlaganju medfazne zaloge.
- Kanban table: delujejo po istem principu kot kanban kvadrati. Prazna mesta na tabli pomenijo, da predhodni proces lahko začne s proizvodnjo.
- Kanban za dobavitelje: uporablja se za krmiljenje materialnega toka med podjetjem in dobaviteljem.
Gregor Jus
Svetovalec
Vir:
ANŽEL, I., KUZMAN, K. Moderno proizvodno inženirstvo. Grosuplje: Grafis trade, 2010.
FERJANČIČ, I. Uvajanje vitke proizvodnje v konkretnem podjetju s ciljem izboljšanja poslovanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2011.
HIRANO, H. JIT Implementation Manual: The Complete Guide to Just-in-Time Manufacturing (2nd ed.). Boca Raton: CRC Press, 2009.
MONDEN, Y. Toyota Production System: An Integrated Approach to Just-In-Time. London: Chapman & Hall, 1994.
STARBEK, M. Kanban sistem: zapiski predavanj. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2014.