Author: mag. Janez Žezlina

Zakaj je interni locus kontrole ena ključnih kompetenc sodobnega vodje Pa začnimo s tipičnim primerov iz prakse Na coachingu mi je vodja opisoval sodelavca, ki je vedno imel pojasnilo, zakaj stvari ne gredo: »Trg je trenuto res v slabi kondiciji.«»Vodstvo se nikakor ne zna odločiti.«»Stranke so postale nemogoče.«»V teh razmerah se res nič ne da.« Na prvi pogled je bilo njegovo razmišljanje racionalno.Njegovi argumenti niso bili (tako zelo) napačni oz. nestvarni. Kaj pa rezultat? malo pobude,malo lastništva,malo napredka. V življenju in v karieri se je temu sodelavcu zato pogosto dogajalo, da je: čakal na boljše pogoje,čakal na boljšo podporo,čakal...

Kako vodja s krepitvijo ego stanja odraslega gradi odgovorne ekipe V prejšnjem prispevku smo govorili o piramidi odgovornosti in o tem, zakaj ownership danes ni več samoumeven. Tokrat gremo korak globlje: kaj se pravzaprav dogaja v komunikaciji, ko odgovornost zastane? Vodje mi na coachingih in treningih zelo pogosto opisujejo podobne situacije: sodelavec reagira obrambno,pogovor se hitro prelevi v čustveni dvoboj,naloga postane osebni konflikt,ali pa sogovornik zdrsne v pasivnost. Njihova poslovna potreba je jasna:👉 več zrelosti v komunikaciji👉 več odgovornosti za dogovore👉 manj čustvenih eskalacij Odgovor pa se pogosto skriva v nečem zelo preprostem – v ego stanju, iz katerega...

Kako v času vedno večje individualizma in vedno bolj neempatične kulture graditi zrelo odgovornost in pripadnost v vaših ekipah? Kratek primer iz prakse (case) Vodja ekipe, moj coachee, mi je nedavno rekel: »Moji sodelavci so sposobni, pametni, izobraženi. A ko gre kaj narobe, imam občutek, da vsi gledajo stran. Kot da ni nikogar, ki bi rekel: to je moje.« Ko sva šla v diskusiji oz. najinem “brainstormingu” malo globlje, se je pokazalo: naloge so bile dodeljene,odgovornosti formalno zapisane,manjkala pa je notranja drža lastništva. In tu ne gre za lenobo oz. pasivnost. Gre za čas, v katerem živimo. Vodenje dandanes,...

Link to the slovenian version of the article 1. No crisis, no movement! Recently, during a meeting with a client, I encountered a situation that is increasingly common in organizations today. A team is split across two locations, with no real connections, no sense of community, and no clear team rhythm. Communication is minimal, collaboration limited, and the bridges between different parts of the system practically do not exist. In the middle stands a leader – formally present, but in reality, absent. His focus is directed outward, toward sales and the market. The owner, even more distant, holds a...