Standardizirano delo je najboljši, najbolj zanesljiv in najvarnejši postopek dela. Določa jasne naloge in odgovornosti za zaposlene, delovna mesta in opremo ter vodi v odpravljanje zapravljanj.

Standardizirano delo služi za doseganje naslednjih ciljev:

  1. Kakovost: »Kakšni standardi kakovosti so zahtevani za proizvod?«
  2. Stroški: »Koliko približno bi bili stroški proizvodnje?«
  3. Dobava: »Koliko proizvodov je treba dobaviti in do kdaj?«
  4. Varnost: »Ali je delo v proizvodnji varno?«

 

Standardizirano delo bi moralo odgovoriti vsaj na ta štiri vprašanja. Standardizirano delo je definirano kot učinkovita kombinacija delavcev, materiala in opreme. Kot pri vseh izboljšavah, gre tudi tu za proces stalnih izboljšav. Slika 1 prikazuje tri osnovne elemente za uvedbo standardiziranega dela v U proizvodno celico:

  1. Čas cikla

Čas cikla je čas, v katerem delavec izdela en proizvod.

  1. Zaporedje dela

Gre za vrstni red procesov, ki so izvedeni pri pretvarjanju materiala v končne proizvode.

  1. Standardne vmesne zaloge

Gre za minimalno količino vmesnih zalog, ki so potrebne za nemoteno delovanje proizvodne celice.

 

Slika 1: Trije elementi uvedbe standardiziranega dela

 

Standardizirano delo ustvarja osnovo za dolgoročno doseganje visokih stopenj produktivnosti, kakovosti in varnosti. Zaposleni razvijajo ideje za stalno izboljševanje teh treh področij. Standardizirano delo se implementira na naslednji način:

  • Potrebno je sodelovanje z operaterji, da se določi najbolj učinkovita metoda dela, in da se doseže konsenz. Skupaj z delavci je treba pregledati predlagan način dela.
  • Priporočena je uporaba obrazca za standardni delovni postopek (slika 2), da razumemo primerjavo časa cikla in časa takta. Ta dokument prikazuje tok materiala in pot delavca za posamezni proces. Točno določa čas vsake operacije in čas hoje. Če je čas cikla daljši od časa takta, lahko operacijo izboljšamo, da dosežemo čas takta.
  • Držati se je treba časa takta, najpomembnejšega merila standardiziranega dela. Ko se čas takta zmanjša, je treba izboljšati delo in po potrebi dodati delavce. Ko se čas takta poveča, je treba v proizvodnjo dodeliti manj delavcev.

Slika 2: Standardni delovni postopek

 

Pred uvajanjem standardiziranega dela je treba odstraniti zapravljanja, kot so prekomerna proizvodnja, prekomerna obdelava, nepotrebno gibanje, transport, zaloge in čakanja. Standardizirano delo se lahko nato uvede in uporablja za spremljanje in kontrolo vitkosti proizvodnje.

Čas takta se določi po enačbi (Kako do vitkega šest sigma procesa, 2014):

 

                   ČT = Td / Kd          

 

ČT – čas takta [sek/kos]

Td – dnevno razpoložljivi delovni čas [sek/Dd]

Kd – dnevna potrebna količina proizvodov [kos/Dd]

 

Čas takta je definiran kot razmerje med dnevno razpoložljivim delovnim časom in dnevno potrebno količino proizvodov. Gre za dovoljen čas, ki ga imamo na voljo za izdelavo enega proizvoda, in ki ga določa povpraševanje kupca. Čas cikla pa je čas trajanja obdelave na posameznih delovnih mestih in mora biti manjši ali enak kot čas takta. Primerjava časa cikla in časa takta je prikazana na sliki 3.

Slika 3: Čas cikla in čas takta

 

Gregor Jus

Svetovalec

gregor.jus@ecg.si

 

VIRI:

ORTIZ, C. A. Lessons from a Lean Consultant. Upper Saddle River: Prentice Hall, 2008.

HIRANO, H. JIT Implementation Manual: The Complete Guide to Just-in-Time Manufacturing (2nd ed.). Boca Raton: CRC Press, 2009.

TAPPING, D., LUYSTER, T., SHUKER, T. Value Stream Management: Eight Steps to Planning, Mapping and Sustaining Lean Improvements. New York: Productivity Press, 2002.

SANTOS, J., WYSK, R. A., TORRES, J. M. Improving Production with Lean Thinking. New Jersey: John Wiley & Sons, 2006.

KUŠAR, J., BERLEC, T., ŽEROVNIK, J. STARBEK, M. Kako do vitkega šest sigma procesa. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2014.