Gregor Jus | Knjiznica znanja

CELIČNA PROIZVODNJA

Posted by Gregor Jus | Apr 11, 2018 | Procesi

Proizvodna celica je skupina zaporednih operacij, kjer obdelava proizvoda poteka v kontinuiranem toku. Pogosta je proizvodna celica v obliki črke U, ker minimizira razdaljo hoje med delovnimi mesti, in operaterjem dopušča različne kombinacije delovnih nalog. V vitki proizvodnji je to še posebej pomembno, saj se število operaterjev spreminja, v skladu z dinamiko povpraševanja (Marchwinski in Shook, 2003). Bistvo U proizvodne celice je v tem, da sta prvo in zadnje delovno mesto celice locirana skupaj. Tako lahko obe delovni mesti oskrbuje en delavec. Vmesne zaloge postanejo konstantne, zato postanejo neuravnotežene operacije vidne, kar vzpodbudi izboljšave procesa (Monden, 1994). Klasična in...

DELO 2030: KONFLIKT PREBIVALSTVA, AVTOMATIZACIJE IN NEENAKOSTI

Posted by Gregor Jus | Apr 11, 2018 | Kadri in organizacija

Povzeto po: http://www.bain.com/publications/articles/labor-2030-the-collision-of-demographics-automation-and-inequality.aspx?utm_source=Q1-Most-Read-Insights-2018&utm_medium=Newsletter&utm_campaign=Labor-2030-the-collision-of-demographics-automation-and-inequality&mkt_tok=eyJpIjoiTVRVME0yRmpNRE01WTJRMyIsInQiOiJhNSs5YWZWZHFqc0duMExqenBzckJYY0NNVHBVZUlYSk1qanVWS3dUdm9LVlhQR2xvM1pQVm5rbWJiT2Z6SjRDWVVNc3ViSlBpOVZvdndwUEtoN2VUMFQrUm9ITHJQSlRJME1GZVwvVldPXC83MGkxZEhka2JXMXdVZmNjYnpwWG5vIn0%3D Iz poročila Bain Macro Trends Group sledi, da se obetajo veliki gospodarski pretresi. Do leta 2030 bo svetovno gospodarstvo domnevno sredi velike preobrazbe. Podjetja in vlagatelji se stalno borijo s spreminjajočimi se razmerami na trgu, njihova raziskava pa kaže na še povečano stopnjo negotovosti v naslednjih desetletjih. Da bi razumeli zakaj, si bomo ogledali tri glavne dejavnike, ki bodo oblikovale naslednje desetletje: starajoče prebivalstvo, prihod avtomatizacije in naraščajoča neenakost. Po začetnem bumu avtomatizacije (10-15 let), se pričakuje stagnacija, podobna tej po globalni finančni krizi. Da podjetja ne bodo ostala ujeta na napačni strani investicijskega cikla,...

KAKO USTVARJATI SMISELNO DELO V DOBI AVTOMATIZACIJE?

Posted by Gregor Jus | Mar 27, 2018 | Kadri in organizacija, Procesi

Povzetek prispevka – celoten prispevek si lahko preberete na: https://www.mckinsey.com/global-themes/future-of-organizations-and-work/how-do-we-create-meaningful-work-in-an-age-of-automation V poletju 2018 je vlada Združenega kraljestva (UK) objavila dolgo pričakovan neodvisni pregled praks zaposlovanja v sodobnem gospodarstvu, ki ga je vodil Matthew Taylor, izvršni direktor londonske Kraljeve družbe za spodbujanje umetnosti, proizvodnje in trgovine (RSA). V okviru pregleda so raziskovali tri pomembna vprašanja s področja trga delovne sile, danes in v prihodnje. Prvič, koga se izkorišča, kako se jih izkorišča, in kaj bi lahko storili glede tega. Drugič, razumevanje spodbud, ki vodijo v spremembe na trgu dela. Tretjič, obravnavali so vprašanje same narave dela. Pregled temelji na...

JIDOKA – INTELIGENTNA AVTOMATIZACIJA

Posted by Gregor Jus | Mar 26, 2018 | Procesi

Ko govorimo o kakovosti, je treba poudariti, da je kakovost izdelka rezultat kakovosti proizvodnega procesa. Z vgradnjo kakovosti v proces (Statistična kontrola procesa, Six Sigma, Poka Yoke) zmanjšamo variabilnost procesa, oziroma ga stabiliziramo do te mere, da se odstopanja iz dovoljenih okvirjev več ne ponovijo. Pomenljiv je rezultat metode 6 Sigma, ki zmanjša variabilnost procesa do te mere, da imamo na milijon izdelkov maksimalno 4 slabe. Hkrati imamo primere vrhunskih proizvodnih podjetij, kjer je proizvodni proces popolnoma avtomatiziran in ne potrebuje več človeškega nadzora. Vse to pokriva Jidoka. Jidoka stremi k sistemu proizvodnje, ki je sposoben sam odkriti napake...

KAJ NAS O TEHNOLOGIJI IN SLUŽBAH LAHKO NAUČI ZGODOVINA

Posted by Gregor Jus | Mar 22, 2018 | Kadri in organizacija, Procesi

Povzetek prispevka – celoten prispevek si lahko preberete na: https://www.mckinsey.com/global-themes/future-of-organizations-and-work/what-can-history-teach-us-about-technology-and-jobs Iz zgodovine trga delovne sile in njegovih zgodovinskih prelomnic se lahko veliko naučimo tudi glede prihodnosti trga dela. V okviru McKinseyevih raziskav smo ugotovili, da se je zaradi višjih dohodkov, večjega povpraševanja in komplementarnih aktivnosti, ki spremljajo avtomatizirano dejavnost, skupna zaposlenost v preteklih letih povečala kljub izgubi delovnih mest zaradi novih tehnologij. Kot primer navedimo Fordov Model T. V šestih letih (1909 – 1915) se je število proizvedenih avtomobilov praktično potrojilo iz 8 na 21 na posameznega delavca. Cena avtomobila pa je padla za več kot polovico (iz...