Author: mag. Janez Žezlina

Zakaj prihodnost pripada organizacijam, ki so zgrajene za gibanje? Sedim na terasi in opazujem morje. Na prvi pogled se zdi vse enako kot včeraj. Toda če pogledam nekoliko pozorneje, ugotovim, da ni nič več enako. Valovi nikoli niso enaki. Veter vsak trenutek (iz)riše novo podobo gladine. Borovci se nežno zibajo v ritmu vetra. Galeb že nekaj minut skoraj ne zamahne s krili. Ne bori se proti vetru. Uporablja ga. In takrat se zavem zanimive misli. Narava nikoli ne miruje. Pa vendar nikoli ne deluje kaotično. Prav nasprotno. Prav zaradi neprestanega gibanja ostaja živa. Morda je največja iluzija sodobnega menedžmenta...

Zakaj je 400 let star kodeks značaja danes pomembnejši kot kadar koli prej? »Prihodnost ne bo pripadala vodjem, ki bodo vedeli največ, temveč tistim, ki jim bodo ljudje najbolj zaupali.« Živimo v času, ko se poslovni svet spreminja hitreje kot kadar koli prej. Umetna inteligenca postaja vse pametnejša, tehnologija avtomatizira vedno več nalog, informacije pa so dostopne skoraj vsakomur. Znanje samo po sebi zato ni več največja konkurenčna prednost. Vedno bolj postaja odločilno nekaj drugega – značaj vodje. Ljudje danes ne iščejo popolnih vodij. Iščejo vodje, ki jim lahko zaupajo. Takšne, ki tudi pod pritiskom ostanejo zvesti svojim vrednotam,...

Kako voditi težavne pogovore, ki gradijo zaupanje namesto odpora “Največja napaka v komunikaciji ni, da ne poslušamo. Največja napaka je, da mislimo, da se pogovarjamo o isti stvari.”— Charles Duhigg Opomba: Spodnji prispevek je nastal kot strukturirano razmišljanje ob branju knjige (in njenih modelov) Superkomunikatorji, avtorja Charles Duhigga, ki jo toplo priporočam (za hitro sintezo pa si lahko tu ogledate in prenesete infografiko, ki je povzetek ključnih idej v knjigi). Superkomunikatorji_infografikaPrenos Ko dva govorita, pa se ne slišita Vodja pokliče sodelavca na pogovor. Tema je občutljiva. V zadnjih tednih je kakovost njegovega dela opazno padla. Vodja se dobro pripravi....

Ne moreš nadzorovati valov. Lahko pa aktivno usmerjaš svoja jadra. Pred nekaj meseci sem na coachingu delal z vodjo, ki je vodil večjo organizacijsko spremembo. Trg je bil vedno bolj negotov, kadrovski izzivi veliki (ker je vedno bolj trg delojemalcev tisti, ki (vsaj trenutno) diktira tempo), pričakovanja lastnikov visoka, zaposleni pa utrujeni od nenehnih sprememb. Po nekaj minutah pogovora je izrekel stavek, ki ga dandanes slišim vse pogosteje: »Občutek imam, da nimam več vpliva na stvari, ki se dogajajo okoli mene.« To ni bila težava njegovih kompetenc. Ni bila težava (premalo) znanja. Bila je težava fokusa oz. kot vedno...