Author: mag. Janez Žezlina

NEVROZNANOST IN KOMUNIKACIJA V VODENJU

Najnovejše ugotovitve na področju nevroznanosti so prispevale nove poglede tudi na komunikacijske veščine. Kako voditi, motivirati in prepričevati ljudi oz. kako biti prepričljiv komunikator. Te teme bodo vedno zanimive, sploh za vodje timov, ki jim ta tema pomeni dnevno rutino. Raziskovalci s področja kognitivne lingvistike so prišli do zanimivih spoznanj, in sicer: Komuniciranje je psihološka kategorija. Prepričanja so pomembna. Ko komuniciramo, iščemo potrditev naših prepričanj. Ko dobimo potrditev naših prepričanj se aktivira t.i. »nucleus accumbens«, t.j možganski center za ugodje, možgane preplavi dopamin, nevrotransmiter, ki vpliva na dobro voljo. UČINKOVITE TEHNIKE KOMUNICIRANJA Ljudje smo čustvena bitja in ko so...

Read More

TEHNOLOGIJA, SLUŽBE IN PRIHODNOST DELA

Povzeto po: https://www.mckinsey.com/global-themes/employment-and-growth/technology-jobs-and-the-future-of-work?cid=other-eml-ttn-mgi-mgi-oth-1712   Razvoj avtomatizacije, ki ga omogoča pospešeni razvoj digitalne tehnologije, vključno z robotiko in umetno inteligenco, prinaša večjo produktivnost (in s produktivnostjo posledično tudi gospodarsko rast), obenem pa tudi večjo učinkovitost, varnost in blaginjo. Toda te tehnologije postavljajo pred vsem nas tudi kompleksna vprašanja in izzive o širšem vplivu avtomatizacije na delovna mesta, kompetence in veščine zaposlenih, plače in naravo samega dela.   Trgi dela so pod napetostjo in talent je premalo izkoriščen Približno 30 do 45 odstotkov delovno sposobnega prebivalstva po svetu je premalo izkoriščenega – v to skupino spadajo brezposelni, neaktivni in podzaposleni prebivalci....

Read More

ODLIČEN VODITELJ = NEVROVODITELJ

V zadnjem času je ena od najbolj iskanih tematik v različnih spletnih iskalnikih t.i. »neuroleadership«. Nevrovoditelj naj bi zelo dobro poznal delovanje človeških možganov, da bi lahko razumel vedenje in specifične potrebe, želje in razmišljanja svojih zaposlenih. Pojem je leta 2006 prvič opredelil David Rock, raziskovalec s področja upravljanja človeških virov. Predpostavka, na kateri temelji nevrovodenje, je, da je sodoben človek sposoben učenja in spreminjanja. Definiramo ga kot »ustvarjanje delovnega okolja, ki stimulira in ustrezno zadovoljuje štiri osnovne potrebe človeških možganov. To pa tudi pomeni, da bodo uspešni posamezniki in voditelji sedanjosti in prihodnosti tisti, ki bodo zelo dobro...

Read More

MOTIVACIJSKA KULTURA V ČASU MOTIVACIJE 3.0

Brez motivacije ni nobene dejavnosti – ne rutinske ne ustvarjalne. Odsotnost motivacije pomeni popolno pasivnost. Pri dejavnosti zaposlenih je zato odločilnega pomena razvoj celovitega motivacijskega sistema. Takšna motivacijska kultura je sodobni trend v razvitem svetu. Preden pa spregovorimo o elementih tovrstne motivacijske kulture, pa razmislimo o naslednjem primeru. »Predstavljajte si, da je leto 1995. Sedite z ekonomistko, izvrstno profesorico na poslovni šoli, z doktoratom iz ekonomije. Rečete ji: Kristalno kroglo imam, s katero lahko pokukava 15 let v prihodnost. Rad bi preizkusil, kako vam gre od rok napovedovanje. Opisal vam bom dve novi enkciklopediji: ena je pravkar izšla, druga...

Read More

RAZVOJ TALENTOV V SVETU PROJEKTNEGA VODENJA

Praktične izkušnje so pokazale, da številne organizacije vlagajo precej sredstev in dela v izbiro najprimernejših kadrov. Ko pa jih zaposlijo, se z njimi nihče več sistematično ne ukvarja ali se ukvarja na napačen način. Posledice so znane – imajo odlične sodelavce, njihovi delovni rezultati pa so pod pričakovanji. Razlog za to je preprost: organizacije ne znajo ustrezno voditi, motivirati, nagrajevati in zadržati svojih talentiranih posameznikov. Tako njihovi največji potenciali in talenti kljub ustreznim izbirnim postopkom ostajajo neizkoriščeni. Veliko odličnih sodelavcev takšno delovno okolje tudi hitro zapusti. Uspešne in v prihodnost usmerjene organizacije bodo zato svojo konkurenčno moč gradile skozi...

Read More