Author: mag. Janez Žezlina

Kako v času vedno večje individualizma in vedno bolj neempatične kulture graditi zrelo odgovornost in pripadnost v vaših ekipah? Kratek primer iz prakse (case) Vodja ekipe, moj coachee, mi je nedavno rekel: »Moji sodelavci so sposobni, pametni, izobraženi. A ko gre kaj narobe, imam občutek, da vsi gledajo stran. Kot da ni nikogar, ki bi rekel: to je moje.« Ko sva šla v diskusiji oz. najinem “brainstormingu” malo globlje, se je pokazalo: naloge so bile dodeljene,odgovornosti formalno zapisane,manjkala pa je notranja drža lastništva. In tu ne gre za lenobo oz. pasivnost. Gre za čas, v katerem živimo. Vodenje dandanes,...

Link to the slovenian version of the article 1. No crisis, no movement! Recently, during a meeting with a client, I encountered a situation that is increasingly common in organizations today. A team is split across two locations, with no real connections, no sense of community, and no clear team rhythm. Communication is minimal, collaboration limited, and the bridges between different parts of the system practically do not exist. In the middle stands a leader – formally present, but in reality, absent. His focus is directed outward, toward sales and the market. The owner, even more distant, holds a...

Povezava do članka v angleščini 1. Ko ni krize, ni gibanja! Pred kratkim sem na sestanku pri klientu naletel na situacijo, ki je danes pogosta v organizacijah. Ekipa je razdeljena na dve lokaciji, brez pravih povezav, občutka skupnosti in jasnega ekipnega ritma. Komunikacija je minimalna, sodelovanje omejeno, mostovi med deli sistema pa praktično ne obstajajo. V sredini je vodja – formalno prisoten, a v resnici odsoten. Njegov fokus je usmerjen navzven, v prodajo in trg. Lastnik, še bolj oddaljen, ima jasno in dobičkonosno vizijo. Podjetje posluje dobro. Ni pritiska, ni krize, ni zunanje grožnje, ki bi ekipo povezala. In...

Zakaj je razločevanje ena ključnih voditeljskih veščin prihodnosti Uvodni primer iz prakse Gregor (ime je izmišljeno, primer pa zelo resničen) je menedžer, s katerim sodelujem že nekaj časa. Je zavzet, odgovoren in zelo aktiven. Večino dneva deluje v t. i. aktivnem oziroma »online« načinu – stalno na preži, hitro odziven, ves čas v akciji. Rešuje izzive, pogosto tudi tiste, ki bi jih lahko (ali morali) reševati drugi. Njegov namen je iskren: želi, da se stvari premikajo. A prav tukaj se je sčasoma začel kazati problem. Gregor si je jemal vse manj časa za premislek, načrtovanje, ustvarjanje in razvoj. Prostor...