Author: Gregor Jus

Sistem kanban je bil razvit v Toyoti za potrebe vodenja materialnega toka ob uporabi načela vlečnega principa. Ime izvira iz dveh besed, in sicer iz »kan«, ki pomeni vizualno, in »ban«, ki pomeni kartico. Kanban proizvodnja (glej sliko 1) je organizirana s »sistemom regulacijskih krogov«, ki vključujejo delovne postaje porabnikov delov in delovne postaje proizvajalcev delov. Med porabniki in proizvajalci se vzpostavijo vmesna skladišča, ki pokrivajo porabo v času cikla nove proizvodnje. Količinske in časovne potrebe po materialih in komponentah končnega proizvoda pozna le končna montaža proizvoda, zato jih odvzame od predhodnih delovnih procesov v potrebnih količinah in zahtevanih...

Pri potisnem principu gre za proizvodnjo v velikih serijah, ki bazira na planiranem povpraševanju. Iz prvega delovnega mesta so proizvodi potisnjeni na drugega, od tam na tretjega in tako dalje, zato govorimo o potisnem principu. Pri vlečnem principu pa gre za proizvodnjo, kjer zaključne proizvodne operacije signalizirajo svoje potrebe predhodnim operacijam. Vlečna proizvodnja si prizadeva izločiti prekomerno proizvodnjo in je ena od treh osnovnih komponent JIT proizvodnega sistema. Pri vlečni proizvodnji končna operacija informira predhodno o tem, kateri del ali material je potreben, v kakšni količini ter kdaj in kje se potrebuje. Nič torej ni izdelano na predhodnih operacijah,...

UČINKI METODE SMED (Single Minute Exchange of Dies) S. Shingo navaja neposredne in posredne koristi uporabe metode SMED. Posredne koristi so zmanjšanje zalog, povečanje fleksibilnosti proizvodnje in racionalizacija orodij. Neposredne koristi pa vključujejo: zmanjšanje časa menjave orodij, zmanjšanje časa za fino nastavitev, zmanjšanje napak pri menjavah, izboljšanje kakovosti proizvodov in večjo varnost pri menjavi orodij.   Hitrejše menjave orodij omogočajo maloserijsko proizvodnjo, proizvodnjo širšega asortimana proizvodov in s tem boljše možnosti fokusiranja na kupca. Manjše serije pa omogočajo zmanjševanje zalog (slika 1). Slika 1: Povezava med velikostjo serij in zalogami   Ko govorimo o večji fleksibilnosti proizvodnje, možnosti proizvajanja...

SMED (Single Minute Exchange of Dies) – hitra menjava orodij je ena od metod za zmanjševanje izgub časov priprave opreme. Omogoča hiter in učinkovit način menjave orodij, oziroma krajšanje časov priprave opreme. Menjava orodij in nastavljanje opreme ne ustvarjata nove vrednosti, zato morata biti čim krajša. S tem je mogoče vplivati na fleksibilnost proizvodnje (krajše pretočne čase, manjše zaloge in manjše serije). Metodo SMED je razvil Shigeo Shingo v sedemdesetih letih za japonsko industrijo. Na osnovi bogatih izkušenj je razvil metodo za analizo postopka menjave orodij, ki omogoča zaposlenim v podjetju, da spoznajo, zakaj menjave trajajo tako dolgo in...

Celovito proizvodno vzdrževanje oz. Total Productive Maintenance (TPM) zahteva, da se kakovost vzdrževanja opreme obravnava enako kot kakovost proizvodov. Vsebuje širok program vzdrževanja v celotni obratovalni dobi opreme in zahteva avtonomijo vzdrževanja ter sodelovanje vseh udeležencev proizvodnega procesa (pomeni, da je vsakdo odgovoren za vzdrževanje opreme, s katero dela). Cilj metode TPM je povečanje proizvodnje ob sočasnem povečanju delovne zavesti, motivacije in zadovoljstva zaposlenih. Vzdrževanje opredeljuje kot potreben in pomemben del posla in ne kot strošek oziroma nedonosno dejavnost. TPM ima mnogo ciljev, ki se med panogami gospodarstva ne razlikujejo. Glavne cilje je leta 1988 povzel Nakajima, avtor TPM:...